Družbena odgovornost

Donacije

Skupina Žito že vrsto let udejanja svojo zavezo k družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju v okolju, v katerem deluje. Ključni stebri naše družbene odgovornosti so sponzoriranje športnih in kulturnih dogodkov nacionalnega pomena, humanitarna dejavnost, vezana na socialno ogrožene družine in otroke v socialni stiski, skrb za trajnosten razvoj lokalnega okolja, v katerem delujemo, in odgovoren odnos do narave.

Sponzorstva

Že vrsto let podpiramo športnike in športne prireditve, ki so pomemben navdih mladim generacijam pri razmišljanju o zdravem načinu življenja. Z blagovno znamko 1001 cvet smo tudi v letu 2012 v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije podprli uspešne slovenske nordijske športnike, med katerimi so najvidnejši Robert Kranjec, Maja Vtič in Jakov Fak, ter svetovnega podprvaka v deskanju na snegu Roka Marguča. Podprli smo tudi Skakalni klub Ilirija, Kolesarsko društvo Rog in Šahovsko zvezo Slovenije. S svojimi sponzorskimi aktivnostmi smo se že tradicionalno predstavili tudi na pomembnejših športnih dogodkih, kot sta tekma za svetovni pokal v ženskem smučanju Zlata lisica in vsakoletni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici.

Kako lahko doma zmanjšate količino zavržene hrane

V Žitu in Podravki Ljubljana smo zavezani trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju z okoljem, v katerem delujemo in bivamo. Tako poleg ustvarjanja kakovostnih in inovativnih izdelkov posvečamo pozornost tudi odgovornemu ravnanju s hrano in zmanjševanju količine odpadne hrane. V Sloveniji smo namreč po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 zavrgli kar 139.900 ton odpadne hrane, kar je povprečno 68 kilogramov na prebivalca. Od tega je več kot polovico zavržene hrane prihajalo iz gospodinjstev. Tako z vami delimo nekaj nasvetov in trikov, kako lahko doma zmanjšate količino zavržene hrane, in tako poskrbite zeleno prihodnost našega planeta.

  1. POZNAJTE PRAVILA ROKOV UPORABE

Ali poznate razliko med navedbo datuma na živilih »Porabiti do« in »Uporabno najmanj do konca«?

Pri navedbi »Porabiti do« gre za mikrobiološko bolj tvegana živila, ki morajo biti hranjena ohlajena na kontrolirani temperaturi, običajno je to v hladilniku. Ta temperatura je navedena na embalaži. Če iz kakršnega koli razloga ta neprekinjena veriga ni bila spoštovana, potem je rok, ki je naveden, sporen, izdelek pa je lahko škodljiv za zdravje. Tudi če je veriga neprekinjena, pa tovrstne izdelke po preteku navedenega roka ne uživamo več.

Izdelke, označene z navedbo »Uporabno najmanj do« ali pa »Uporabno najmanj do konca«, pa lahko po pretečenem roku senzorično preverimo. To pomeni, da jih pogledamo in povonjamo ter jih, če ne kažejo nobenih sprememb, lahko brez bojazni uporabimo tudi po pretečenem roku. Takim živilom običajno pravimo trajna živila, so po navadi suha in jih je potrebno obdelati pred uporabo, torej skuhati ali speči. Gre npr. za suhe testenine, moko, kaše, riž in podobne izdelke. Kaj naredimo? Kot so upoštevali naši predniki – nos imamo nad usti zato, da preverimo senzorične lastnosti obroka pred zaužitjem. Če se na takih živilih pokaže senzorično slabša slika (vonj po starem, malo zatohlo …), pa jih še vedno lahko uporabimo za hrano za živali. Plesnivih izdelkov, izdelkov spremenjenega vonja, izgleda, takih, ki so okuženi ipd., pa ne uporabljamo in jih zavržemo.

Tako stare kot novejše tehnologije poskušajo podaljšati roke uporabe živil, nekatere res z dodajanjem aditivov, druge pa brez tega, na primer s sušenjem ali zamrzovanjem. Kljub temu pa so roki živil velikokrat smiselno dogovorjeni in določeni tudi glede na izkušnje, upoštevajo možne napake v distribucijski verigi in zato niso vedno določeni maksimalni možni roki. Iz tega poskušajmo razumno slediti možni uporabi po pretečenem roku, da zmanjšamo odpadke hrane.

  1. HRANO PREDELAJTE

Naše babice bi nas lahko naučile smiselne uporabe živil. Kaj narediti iz starega kruha? Kruhove cmoke, popečene rezine, sekljane polpete, drobtine … veliko je možnosti. Zavreči kruh, za katerega je močno garal tako kmet kot pek in vsi spremljajoči poklici, je neetično. Tako raje odkrivajmo mnoge možnosti za ponovno uporabo živil, v katerih ni ogrožanja našega zdravja, torej ni mikrobioloških tveganj, ni plesnivosti ipd. Določena živila lahko posušimo (krušne kocke, drobtine, rezine – biskvita …), druge lahko zamrznemo (spet recimo kruh, polizdelke iz testa z nadevi- štrudelj iz listnatega testa, polpete s starim kruhom)ali predelamo (narastek s starim kruhom, »pohane šnite«). Razveselite nas s svojimi predlogi.

  1. POSLUŽITE SE TRIKOV ZAMRZOVANJA

Nekatere sveže izdelke lahko doma zamrznemo in s tem malo podaljšamo njihov rok, vendar je za to že potrebno imeti nekaj prakse. Svež kruh, če ga narežemo na rezine, spakiramo v nepropustno vrečko in nato zamrznemo, lahko uporabljamo po rezinah, ki jih samo odmrznemo na sobni temperaturi. Pogrevanje v mikrovalovni pečici, če želimo pohiteti, izvedemo po izkušnjah ali navodilih proizvajalca, vendar zelo »nežno« in le na kratko, nekaj sekund.

Med zamrzovanjem kruha se lahko pojavi hladilniški ožig, bela izsušena področja na sredici. Ta sicer niso nevarna, je pa tak izdelek senzorično manj primeren.

Zamrznjen kruh lahko tudi na kratko popečemo in mu tako povrnemo svežino za kratek čas, potem se hitro posuši.

Zamrzovanje tortic in slaščic je lahko čisto uporabno, a je odvisno od strukture, saj ni primerno za vse tipe slaščic. Potrebno je paziti, da to naredimo ob sveže kupljeni tortici, ne pa šele potem na koncu roka. Obvezno napišimo datum zamrzovanja in hranimo le kratek čas. Takoj po odmrzovanju zaužijemo.

  1. PAZITE SE SKLADIŠČNIH ŠKODLJIVCEV

Skladiščni škodljivci (»kuhinjski« molji, drobni črni hroščki,…) uničijo veliko svetovnih zalog hrane. Proti njim se borimo v vseh fazah, od pridelave, predelave, do distribucije, a kljub temu veliko škode nastane ravno pri skladiščenju živil. Škodljivci se v fazi skladiščenja, prodaje na policah in v naših shrambah selijo iz enega paketa na drugega. Folije ali papirna embalaža jih v glavnem ne zadržijo. Ličinke »črvički« preluknjajo embalažo s svojimi prilagojenimi organi in se razmnožujejo, če so pogoji ugodni. Kaj pa so zanje ugodni pogoji? Toplota (poleti), mir (dolgo nerabljene zaloge) in dovolj hrane (živila, predvsem moknata, vsi mlevski izdelki, riž, oreščki, čokolada …). Pomaga redno čiščenje shrambe, manjše zaloge v poletnem času in feromonske lepljive vabe v shrambi. Manj okužene izdelke lahko še presejemo operemo ali skuhamo, če so primerne vrste, npr. riž ali kaša. Za večje okužbe pa ni pomoči, taka živila lahko uporabimo za krmo (kure) ali odstranimo v odpadke. Vsekakor pa dobro preverimo in očistimo našo shrambo.

  1. ODGOVORNO NAKUPUJTE

Seveda bi nam kot proizvajalcem ustrezalo, da se čim več nakupuje. A smo tudi mi odgovorni do našega planeta in zavezani odgovornemu porabljanju virov. Po izkušnjah spomladi 2020, ko nam je bil dostop do trgovin zaradi epidemije omejen, smo se zelo hitro navadili drugačnega nakupovanja, smiselnih zalog in novih pristopov. Nič ni bilo več samo po sebi umevno. Tudi obnašanje v kuhinji smo deloma spremenili, raziskujemo druge jedi, pečemo več kot po navadi, hkrati pa vsi upamo, da se bo življenje vrnilo v stare tirnice.

Narava pa upa, da smo se ob novih okoliščinah kaj naučili.

Jelka Rozman, direktorica kakovosti